Intervju s Sabrino Vorbau, koordinatorko projekta Značka E-varna šola

6. 10. 2016

Storitev Značka E-varna šola je novost v Sloveniji. Namenjena je vsem osnovnim in srednjim šolam, da z njeno pomočjo lažje poskrbijo za e-varnost učencev in zaposlenih. O Znački E-varna šola smo se pogovarjali s koordinatorico projekta Sabrino Vorbau z Evropskega šolskega omrežja ob njenem obisku v Sloveniji februarja 2016, ko je projekt predstavila na posvetu za ravnatelje in strokovne delavce šol Problematika spletne varnosti v šolah.

Sabrina VorbauKako bi predstavili Značko E-varna šola nekomu, ki zanjo še nikoli ni slišal?

Storitev Značka E-varna šola evropski projekt, ki je predvsem skupnost učiteljev in vodstvenih šolskih delavcev iz različnih držav. Je platforma, kjer učitelji izmenjujejo ideje in izzive, s katerimi se srečujejo pri svojem delu. Prav tako omogoča izmenjevanje različnih gradiv, ki jih ustvarijo šole in so jih pripravljene deliti z drugimi.

Šola lahko pridobi značko e-varna šola, s katero potrjuje, da se zavedajo problematike e-varnosti in aktivno skrbijo za njeno izboljšanje, pa naj bo to ustrezna šolska politika, infrastruktura ali različni praktični ukrepi. Skupaj z značko šola prejme tudi akcijski načrt, s katerim lahko še izboljša področje e-varnosti. Značka E-varna šola ima 3 stopnje: bronasta, srebrna in zlata. Pridobljena značka je veljavna 18 mesecev, nato pa mora šola ponovno skozi postopek pridobitve značke.

Kako projekt podpirajo komercialni deležniki?

Pobuda za projekt je prišla, poleg z nekaterih ministrstev za izobraževanje, s strani  zainteresirane industrija, ki se je obrnila na Evropsko šolsko omrežje. Evropsko šolsko omrežje namreč stremi k uvajanju bolj inovativnih pristopov v izobraževalne procese.

Številna podjetja oblikujejo platforme in izdelujejo naprave, ki se lahko uporabljajo v procesih izobraževanja. Zaradi tega je pomembno, da jih povabimo k diskusiji in sodelovanju, ne pa da do njih pristopimo z odporom, češ da počnejo le škodljive stvari in želijo od nas le naše podatke.

Na začetku, v letih 2011 in 2012 smo jih povabili k sodelovanju, se z njimi posvetovali in skupaj s Kaspersky, Liberty global in nekaterimi ministrstvi za izobraževanje oblikovali raziskavo, s katero smo ugotavljali ali šole potrebujejo oz. povprašujejo po teh storitvah, ali bi jih takšen projekt zanimal, kakšne so njihove potrebe in ali se zavedajo, kaj pomeni biti e-varna šola.

Dejansko je šlo za vzajemno pobudo s strani industrije, ministrstev za izobraževanje nekaterih evropskih držav in Evropskega šolskega omrežja. Partnerji iz industrije so nudili finančno podporo in ministrstva za izobraževanje pa so dala vsebinske informacije. Skozi to sodelovanje smo spoznali, kakšni so trendi, težave in izzivi v različnih državah in to povezali v vseevropski projekt. V projektu trenutno sodeluje 35 držav.

Nekateri partnerji iz industrije še vedno sodelujejo, nekateri pa trenutno niso aktivni. Bilo je obdobje, ko projekt ni imel zagotovljenega financiranja in takrat smo se odločili, da bomo z lastnimi človeškimi viri in možnostmi, ki jih imamo, projekt uresničili.

Kaj pa Google, Facebook in druga družbena omrežja, so vključena v projekt?

Ne, pri projektu Značka E-varna šola ne sodelujejo. Sodelujemo pa z njimi pri drugih projektih.

Podeljenih je bilo že preko 1.000 značk e-varna šola. Katere države imajo največje število šol, ki so značko prejele?

Trenutno so najbolj aktivne tri države: Grčija, Portugalska in Flamski del Belgije. Aktivne pa so tudi druge države. V Romuniji so ob dnevu varne rabe interneta priredili tekmovanje, ki je temeljilo na Znački E-varna šola, pri čemer je bila ena izmed nalog, da se je šola registrirala in skušala pridobiti značko. Kar nekaj aktivnosti smo zaznali na Hrvaškem in na Malti. Glavna težava, zakaj nimamo več aktivnih držav je, da v resnici do letošnjega leta nismo uspeli ponuditi dovolj. Glavna ovira je jezikovnega značaja, saj ni dovolj sredstev za prevajanje v nacionalne jezike. Žal nimamo finančnih sredstev, zato pa lahko nudimo pomoč pri promociji, pripravljamo različna gradiva, odgovarjamo na vprašanja in podobno.  

Kako so šole sprejele Značko E-varna šola?

Nacionalni koordinatorji nam poročajo, da je veliko šol, ki so prejele bronasto značko pa nato niso zaprosile za srebrno. Izziv je, kako motivirati šole, da bi izboljšale e-varnost in pridobile značko višjega ranga. Številni nacionalni koordinatorji so se zato usmerili v motiviranje šol, ki so že prejele bronasto značko, da bi skušale pridobiti srebrno. Grški koordinator je pripravil spletni seminar kjer so predstavniki šol, ki so prejele zlato značko, predstavili proces, kako jim jo je uspelo pridobiti.

Iz statistike uporabe spletne platforme je razvidno, da se številne šole registrirajo, a potem ne izpolnijo evalvacijskega obrazca, ali pa ga izpolnijo, a ne izpolnjujejo zahtevanih pogojev in obupajo.

Če pogledamo številke, imamo preko 900 bronastih značk, manj kot 60 srebrnih in le nekaj zlatih. Številne šole dosežejo bronasto značko, nato pa po pregledu načrta ukrepanja ne preidejo na višjo stopnjo.

Kaj privlači šole, da se vključijo v projekt Značka E-varna šola?

Šole privlači dejstvo, da lahko pokažejo, da skrbijo za varnost na spletu. Šole lahko dobijo natisnjen certifikat, ki ga lahko razstavijo v svojih prostorih in značko, ki jo namestijo na svojo spletno stran.  S tem pokažejo, da uporabljajo različne naprave in imajo izoblikovano politiko uporabe teh naprav in politiko e-varnosti.

Ena izmed prednosti je tudi možnost sodelovanja v skupnosti preko 3.000 učiteljev, ki si med seboj izmenjujejo izkušnje in gradiva znotraj države ali na mednarodni ravni. Imajo dostop do obsežne baze različnih virov, ne le s področja e-varnosti, v različnih jezikih. Imajo dostop do nasvetov, kako naj se pri pouku uporabljajo mobilni telefoni, tablice, računalniki, kako ustvariti dobra gesla in drugo.

Člani skupnosti vsake tri mesece prejmejo e-poštne novice v katerih so predstavljene aktivnosti nacionalnih točk e-varna šola.

Preko skupnosti člani prejmejo številne informacije, prav tako pa je vzpostavljena povezava z aktivnostmi Evropskega šolskega omrežja.

Veliko nam pomenijo tudi informacije, ki jih dobimo od učiteljev. Vsak mesec tako pripravimo anketo, v kateri sprašujemo o kateri tematiki bi pripravili dodatne vsebine. Prav tako spremljamo in sodelujemo na forumu in imamo sistem za spremljanje incidentov preko katerega lahko šole poročajo. Vse to nam omogoča, da pripravimo različna orodja in gradiva, ki so v pomoč šolam.

Imate morda kakšne informacije o izboljšanju e-varnosti na šolah, ki so prejele značko e-varna šola?

Neposrednega stika s šolami nimamo, nam pa poročajo nacionalni koordinatorji, da te šole izvajajo več različnih aktivnosti. Nekatere šole skušajo prilagoditi politiko. Običajno imajo infrastrukturo dobro urejeno, manjka pa jim prenos politike v prakso oz. primerna pravila uporabe.

Nekatere šole so poročale, da imajo osebo, ki svetuje glede uporabe spletnih medijev. Ta oseba lahko organizira učne ure ali pa se nanjo obrnejo učenci, kadar imajo vprašanja. Mislim, da so družbeni mediji tisti, ki staršem in učiteljem povzročajo največ skrbi, ker so mladim tako privlačni.

Glede na poročila, ki jih dobivamo, menimo, da se na šolah zelo trudijo vpeljevati vsebine, ki so povezane z uporabo sodobne tehnologije, vendar imajo težave, ker v učnem programu nimajo dovolj časa za to. Zaradi tega je res težko vključiti kaj res praktičnega.